TIA

Še eno spletišče WordPress

Delovna obutev je lahko tudi prekrasno darilo

Vedno, ko se bliža kakšen rojstni dan, se sprašujemo kaj človeku kupiti, tokrat pa sem sama dobila dobro idejo, da bi delovna obutev lahko bila prekrasno darilo za mojega očeta. Ker se danes prodaja veliko poceni obutve in ta tudi hitro z nošenjem pokaže svojo slabo kvaliteto, se vse bolj zavedamo, kako pomembna je dobra in kvalitetna obutev. Moj oče se zelo rad sprehaja, sicer ne hodi v hribe, vseeno pa vsak dan prehodi 5 km, ko se sprehaja po naši vasi. Ker ima ribnik stran od hiše oddaljen nekako 3 kilometre in gre vsak dan do ribnika, včasih celo dvakrat.

Zadnjič, ko sem ga srečala, pa mi je v oči padla njegova obutev, videla sem, da ni dobra in tako sem pomislila, da pa bi bila delovna obutev zanj prekrasno darilo, kajti če kupiš tisto pravo delovno obutev z kvaliteto, potem veš, da imaš dobro obutev, ki ne premoči, podplat ima zelo dobro oblikovan, material pa je naraven. Komaj sem čakala njegov rojstni dan, da mu bom lahko dala darilo, tokrat se nisem obremenjevala, kaj naj kupim, ampak je delovna obutev zanj bila kupljena že dva tedna prej.

Kako lepo se človek počuti, ko ve, da bo za darilo prinesel nekaj, kar bo človek še kako vesel, včasih kupujemo brez vezne stvari, ker enostavno ne vemo kaj bi že kupili, delovna obutev za pohode, pa sigurno ni brezvezno darilo, ampak praktično darilo, katerega bo oče zelo vesel in jaz komaj čakam, da ga vidim, kako se bo potem sprehajal z temi čevlji.

Velikost ni bila problem, on je vse čevlje imel številko 42, tako je delovna obutev, katero sem kupila bila pol številke večja, ker so mi tako svetovali v trgovini. Da pohodni čevlji ne smejo biti čisto točni, seveda pa ima možnost menjave, tako da se sploh nisem obremenjevala z tem, da bi bila številka napačna, vedela sem da je delovna obutev kvalitetna.…

Živeti ob morju je luksuz in imeti plovilo Drago

Nikoli nisem bil bolj srečen, ko sem sedaj, ko sem spremenil svoje življenje in se v enem letu preselil na morje in si kupil plovilo Drago, moje življenje se je takrat začelo na novo. Sploh sprva nisem mogel verjeti, da sem bil tako močen in to spremembo naredil, da nisem še kar naprej bil odvisen od drugih in drugi od mene. Res pa je, da sem to odločitev sprejel v obdobju, ko mi je ponagajalo zdravje in točno sem vedel, da je krivo moje življenje in da ga moram spremeniti, če hočem ostati zdrav.

Moja prošnja za delo je romala na obalo in poklicali so me na razgovor, tako se je vse začelo lepo odvijat, dobil sem delo, odselil sem se na obalo, kupil plovilo Drago in začel živeti novo poglavje v mojem življenju. Po enem letu takšnega življenja, sem se pošteno spremenil, postal sem popolnoma drug človek, razmišljal sem drugače, znal sem uživati brez slabe vesti, tako mi je plovilo Drago še posebej pomembno za moje počutje. Dal sem si prav plane, če si kupim plovilo Drago se moram z njim voziti dvakrat na teden, to sem obljubil sam sebi.

Če bi me kdo vprašal še eno leto nazaj, kako bom v prihodnosti živel, bi sigurno rekel da čisto isto kot sedaj, nikoli ne bi pomislil, da bom naredil tako velik korak, ki mi bo spremenilo življenje, danes se samo nasmejim, da sem vse to zmogel, tako lepo mi je tako živeti. Seveda je odločitev bila lažja, ker družine nisem imel in tako nisem bil vezan na nikogar. Če bi imel družino pa se to verjetno ne bi zgodilo. Danes živim svoje sanje, imel sem pogum, morje, nova služba, plovilo Drago, izleti z kolesom, upam, da bo vse skupaj trajalo veliko, veliko let, ker je res vredno vsakega dneva posebej, ko pa grem na plovilo Drago, pa je itak dan popoln. …

Podbradek in nekirurški lifting obraza

Sama sem bila čez celo mojo mladost nesrečna zaradi moje oblike obraza, zdela sem se sebi kot grda račka, danes sem srečna, ker sem se sprijaznila z videzom, nekirurški lifting obraza pa me je naredil še bolj samozavestno, ker sem si popravila podbradek. V mladosti pa nisem imela te sreče, moja bradica je bila malo naprej in to me je delalo nesamozavestno, vedno sem se počutila grda v družbi. Resnično mi ni bilo lepo.

Kasneje se je v mene zaljubil moj sedanji mož, bil je tako noro zaljubljen v mene, da to kar ni res. Nisem mogla verjeti, da sem lahko enemu fantu tako lepa, kajti bila sem navajena, da so fantje gledali druga dekleta in ne mene. On pa je videl samo mene. Še danes me obožuje in ljubi, točno takšno kot sem. Danes sem samozavestna, ker mi je to dal on in seveda nekirurški lifting obraza, ker sem si dala odstraniti svoj podbradek in tako je moj obraz bil lepši. 

Vedno sem prebirala o tem, kako si ženske dajo odstranit gube, podočnjake, nikoli pa nisem pomislila na svoj podbradek, ki me je tako motil, pravzaprav nisem vedela da se to da. Ko pa sem zvedela, sem mislila, da to ni nikakor meni dostopna stvar, pa je bila nekirurški lifting obraza mi je bil dosegljiv. Po pogovoru z možem sem se odločila za ta korak, tudi on me je razumel, da se enostavno preveč obremenjujem s tem podbradkom in naj bo tega že enkrat konec. Tako je nekirurški lifting obraza glede podbradka uspel. Ko sem se jaz čez nekaj časa pogledala v ogledalo in videla od strani, da je moja oblika obraza lepša in da moja brada ni več tako očitna sem bila sečna. Moja samopodoba je zrasla, za to pa je zaslužen nekirurški lifting obraza in še danes včasih rečem, da če žensko nekaj dela nesrečno glede lepote in če se to da rešiti, potem si to naj naredi, če je potreben nekirurški lifting obraza ni to nič takšnega strašnega, kakor si lahko potem zadovoljen z svojim novim videzom.

 …

Cela družina je šla na biatlon Pokljuka

Odločil sem se, da peljem celotno družino na biatlon Pokljuka, ker sem želel, da vsi skupaj doživimo ta športni duh, ki se odvija v živo. Saj preko ekranov ne doživiš tako, kot če si takšne športne dogodke ogledaš v živo. Pozanimal sem se za vse, glede vremena, prevoza, prehrane, kajti planiran je bil celodnevni izlet z otroki in mojimi starši. 

Sprva sem želel iti sam z svojo družino, po drugi strani pa sem vedel, kako moj oče uživa vedno, ko gleda biatlon Pokljuka in tako sem se odločil da povabim tudi njega. Moja mama ni hotela iti, no saj jo razumem, preveč jo bolijo noge in to bi bilo zanjo preveč naporno. Zjutraj sem pogledal še na spletne kamere in videl, da nas čaka lepo vreme. Odpravili smo se kar zgodaj, kajti na biatlon Pokljuka pride veliko ljudi, tudi tujcev in nisem hotel riskirati, da b padli v to gužvo.

Ko smo prišli gor, smo se dogovorili kje se dobimo, če se slučajno kdo izgubi, to vedno naredimo, ko gremo kam, kjer je polno ljudi, drugače smo bili skozi skupaj, bilo nam je prekrasno, ves ta športni duh, ki te osvoji, da bi kar začel smučati in uživati v vsej tej lepoti narave. Imeli smo se prekrasno, dogodek je trajal celi dan. Mi smo si sredi dneva vzeli čas za kosilo, se pogreli v hotelu in potem spet šli gledat biatlon Pokljuka, kateri se je nadaljeval. Videli smo veliko uspešnih športnikov, tako tuje kot naše, kako dobro so pripravljeni na biatlon Pokljuka in koliko treningov je potrebnih, da se lahko udeležiš tako pomembnega tekmovanja.

Otroci so uživali v snegu, v športnem duhu, moj oče si je v miru pogledal vse kar ne bi videl po televiziji, videlo se je da uživa vsak trenutek, kajti biatlon Pokljuka je zanj bil dogodek, ki ga nikoli ni zamudil. …

Prihaja pomlad, načrt za vrt in teraso je narejen, najpomembnejša je sivka

Čisto vsako pomlad, ko delam načrt za zunanjo okolico je sivka najpomembnejša, včasih že razmišljam, da enostavno ne bom nič več sadila, ker sivka itak prevlada. Zakaj mi je sivka tako pri srcu še sama ne vem, celotni videz te rože me prevzame, to dolgo steblo in na kocu lep vijola cvet, da o vonju ne govorimo.

Vsako pomlad naredim načrt, kako naj bi izgledal vrt, katero zelenjavo bom sadila kdaj, potem pa se posvetim še terasi, vrtu pred hišo, kjer izbiram primerne rože. Na žalost imam to nesrečo, da mi voluhar in polži pojedo kar nekaj rož, tako jim moram vsako pomlad saditi na novo, presenečena pa sem, da jim sivka ni všeč, tako pri meni ta roža raste tako lepo, kot bi vedela, da mi je najlepša. Mogoče pa je res, saj pravijo, da rože čutijo, da se je potrebno z rožami pogovarjati in tako kot jaz obožujem sivko ni čudno, da potem tako lepo raste.

Lahko rečem, da me vsako leto pritegnejo druge rože, izjema je sivka, ki je večna pri meni, ampak drugače pa vedno sadim druge rož, da vidim kako se odnesejo. Sedaj sem začela saditi tudi čebulice v mrežo, vrtnice so tudi posajene v mrežo, tako voluharji nimajo več možnosti, da mi čebulice pojedo. Eno leto sem imela tako krasne rože in kar naenkrat jih je nekaj pojedlo, seveda voluhar. Od kar sem doživela to, so čebulice v mreži.  Vse te rože posadim malo stran od hiše, ker ima čisto pri hiši prednost sivka, tako so grmički že posajeni, vsako pomlad pa še katerega dodoma. Ko se tako malo pošalim, čez kakšne dve leti ne bom potrebovala kupovati nič več rož, ker bo sivka vse prerasla. 

Urejanje vrta spomladi je najlepše, novi začetki, nova energija, zasaditve so lahko čisto drugačne, pri meni le sivka ima posebno mesto, vse drugo se spreminja. …

Igre na srečo nam dajejo upanje

Sam sem človek, ki ne verjamem ravno, da sem rojen pod srečno zvezdo in da bom kadarkoli kaj zadel, vedno pa, ko vidim igre na srečo, me objame tisti občutek, kaj pa če in takrat po navadi kupim srečko.

Ljudje smo si različni, nekateri redno igrajo igre na srečo, nekateri ne verjamejo v to, nekateri pa občasno preizkusijo svojo srečo. Sam ne hodim v Casino, nekako niti nimam družbe, da pa bi šel sam, pa me ne mika. Poznam pa sodelavca, ki redno obiskuje Casino, včasih se vrača domov srečen, včasih nesrečen, odvisno od dneva, ne bi pa rekel, da je kdaj zadel kaj veliko več, vendar pa zadane ravno toliko, da mu igre na srečo dajejo upanje, pa mogoče kdaj zadane kaj več.

Moja mama je vedno govorila, da si življenje moramo popestriti z malimi stvari in da v nobeni stvari ni dobro pretiravati. To se še kako rad spominjam v različnih dogodkih in potem vem, da je imela čisto prav. To velja tako v službi, v družini, pri prehrani, pri športu in tukaj so tudi igre na srečo, ki ti lahko prinesejo tisto zadovoljstvo, če pa pretiraš pa te lahko uničijo.

Moji pravijo, da jaz imam res srečo v življenju in da bi mi igre na srečo sigurno kaj prinesle, mene sicer to ne gane, kupim pa kdaj pa kdaj kakšno srečko, pa še tisto pozabim pogledati. To sem jaz glede sreče, nekako sem prepričan ,da si srečo moraš poiskati sam in da sreča te čaka, le na prava vrata moraš potrkati, nekateri se morajo bolj potruditi, nekaterim pa je dana takoj. 

Je pa res, da nas igre na srečo lahko sproščajo, nam dajejo upanje, smeh, veselje in prav je da tudi to stran probamo, če nam je naklonjena, nikoli ne veš, če ne bom nikoli probal saj ene igre na srečo, ne boš nikoli vedel, če je sreča na tvoji strani. …

Pomakni se na vrh