Za letošnje praznike sem se odločila, da bi lahko vsakemu podarila eno manjšo malenkost, ki sem jo sama pripravljala med letom. Eno med njimi so domače svečke z domačim in dišečim voskom, ki imajo vonj po citrusih.
Pozno poleti, pa sem porezala še cvetove navadne sivke, s katerimi sem si želela narediti žepke za v omaro, da bi pregnala molje. Prav tako, mi je letos prvič ratalo narediti sirup iz smrekovih vršičkov, katerega sem nalila v manjše visoke stekleničke, partner pa je letos naredil domač sok iz nabranih borovnic. Tako sem si zamislila, da bi lahko opremila papirnate vrečke, ter porazdelila domače dobrote za vsakega. Ko sem tako šla do strica, kjer sem vzela papirnate vrečke, saj jih je imel kar nekaj viška, sem pri njemu videla še domač med, ki je bil porazdeljen v manjše steklene posode. Tako sem vzela še deset teh. Vsako malenkost sem opremila z nalepkami ali kartončki, kjer sem nanjo napisala naključne besede z pozitivno afirmacijo. Niti na eni, ni bila ista. Tako sem končno predevala vse dobrote v papirnate vrečke, ki pa so se mi zdele nekoliko puste. Tako sem jih sama okrasila kar z vijoličnim trakom in naredila pentlje.
Zraven pa sem jih še belo tempero narisala različne vzorce. Tako so ene papirnate vrečke imele na sebi okrogle vzorca, spet druge so bile okrašene z trikotniki. Mogla sem še počakat, da se je barva posušila, da nebi vzorca razmazala. Tako sem jih postavila kar na balkon, da bi se lahko proces sušenja pohitril. Naslednji dan pa so bile tako okrašene papirnate vrečke že pripravljene, da gredo v roke bližnjih sorodnikov, ki sem si jih želela podariti na skupnem kosilu. Res sem bila neučakana saj sem res komaj čakala, da jih porazdelim, vsakemu po eno. Tako je po navadi kaj takega naredila naša teta, vendar je za letos rekla, da ni utegnila nič skupaj sestavit, ker je bil stric v bolnici.
Ko sem ji obljubila, da bom letos jaz prevzela njeno vlogo, se je pomirila in res je bila vesela, ker sem se držala obljube, ko je videla moje papirnate vrečke.