Ko imaš otroka, se dobro zavedaš, da mu moraš stati ob strani, ko ima pomembne življenske odločitve. In lahko rečemo, da je pomembna življenjska odločitev sigurno prehod iz osnovne v srednjo šolo. Ko tako poslušam nekatere starše, ki pravijo, da otroku rečejo, kar si bo izbral, to pa bo imel, se mi zdi, da to ni pravilno razmišljanje. Sama vem in mi je čisto jasno, da se otroci pri teh letih ne zavedajo posledic, zato jim moramo pri odločitvi pomagati. Oni se osredotočajo na prijatelje in katera šola je lažja, to pa ni ravno dobro za njihovo prihodnost. Sama sem začela sina spraševati že v sednem razredu, kaj bi želel postati. Tako sem ga vzpodbujala k razmišljanju, da je sam premišljeval, kaj v življenju bi bil rad, ne pa katera srednja šola je lahka in na katero gredo drugi sošolci.
Zdi se mi prav, da otrokom stojimo ob strani, posebej pri prehodu osnovne šole v srednjo, kajti še kako se otroci ne zavedajo posledič napačnih odločitev in če jih mi znamo pravilno usperjati še kako dobro vemo, da bodo tako srečni in zadovoljni tudi kasneje. Kolikokrat slišim koga, ki mi reče, kako je zgrešil srednjo šolo in da danes počne nekaj, kar ga sploh ne veseli. Tega za svojega otroka nočem. Če bom dosegla to, da bo izbral pravo šolo zase, sem naredila največ, kar sem lahko, vse ostalo bo moral narediti sam. Ne bom pa tista mama, ki bi otroku popolnoma prepustila, da sam izbira srednjo šolo, posebej, če ne bi vedel, kam bi šel. Vedno mu bom stala ob strani.